mappa del giardino botanico

Botanični vrt Carsiana se nahaja v naravni dolini v občini Zgonik, 18 km stran od Trsta, na cesti, ki povezuje Gabrovec z Zgonikom.
V sklopu privatne pobude ga je leta 1964 ustanovila skupina znanstvenikov in krajevnih ljubiteljev. Vrt je bil načrtovan, da bi zbral, hranil in prikazoval, vključene v njihov naravni kontekst, spontano kraško floro in vegetacijo. Vrt zbira avtohtone rastlinske vrste krasa, nameščene v pripadna okolja, ki se razvijajo na pobočjih doline.
Kras je apnenčasta planota, ki se razvija v smeri severo-zahod jugo-vzhod in prekriva obsežno območje, ki se širi na slovenskem, hrvaškem in italijanskem teritoriju. Italijanski del zajema tržaški in posoški Kras, s skupno površino 500 kmq. Naravne meje tega dela Krasa so proti jugo-zahodu severno-vzhodna obala Tržaškega zaliva, severno-vzhodno Vipavsko porečje s substratom laporja in peščenjaka, severno in severno-zahodno soška dolina, južno-vzhodno pa tektonska prelomnica Doline Glinščice, porečje Beke Ocizle, ki predstavlja substrat z laporjem in peščenjakom, in Kras pri Podbrdu.
Apnenčasti substrat je za vodo zelo propusten in povzroča zato obsežno sušno stanje, ki se v nekaterih kraji poostri zaradi golih skal, ki odbijajo svetlobo in toploto. Zaradi razpokanih tal, ki so razlog tako visoke propustnosti, so se nekoč površinske reke pogreznile, zato se danes hidrografija razvija v globini od 200 do 500 m (Poldini, 1972).
Podtalno zakrasevanje je vidno z jamami, ki na splošno sledijo razporeditvi plasti, in z brezni, ki se razvijajo ob subvertikalnih razpokah.
Doberdobsko in Prelosno jezero ter potok Glinščica predstavljajo maloda edine primere površinskih voda.
Približno 600 rastlinskih vrst je zbranih na 5000 kvadratnih metrih, na katerih se razvija botanični vrt. Lega vrta je bila zbrana v tej točki, ker so tu, v majhnem prostoru, naravno zastopane vse geomorfološke oblike kraške pokrajine in njim pripadne rastlinske združbe. Upoštevajoč naravno obliko vrta so bile rastline razporejene glede na njihove ekološke značilnosti in ne po njihovem sistematičnem sorodstvu. Na ta način pride intuitivno do izraza vez med rastlinstvom, podnebjem in geologijo. Vrt Carsiana naj bi tako predstavil "sintezo kraške pokrajine", ki preda obiskovalcu izčrpno sliko ekoloških značilnosti kraškega področja.

Okolja, s katerimi se obiskovalec sreča v Carsiani:

> kraška gošča
> melišča
> kraški gozd
> kraška gmajna
> obalno skalovje
> gozd v dolini
> gorski kras
> mlaka
> kraško brezno

Poleg tega je prisotna v vrtu tudi zbirka spontanih kraških zdravilnih rastlin.

Pokrajinska tržaška uprava podpira vrt od leta 1972, leta 2002 pa ga je odkupila. Od 1. julija 2016 je pristojnost za Botanični vrt Carsiana prešla na Deželo Furlanijo Julijsko Krajino.

Visit http://www.regione.fvg.it/rafvg/cms/RAFVG/ for privacy and cookie policy