gozd v dolini

Doline oziroma vrtače so značilni površinski kraški pojav. Gre za vdolbine nastale kot posledica različnih procesov vezanih na erozijo apnenca. V nekaterih primerih nastanejo v prisotnosti razpok v skalah, skozi katere pronica voda. Njeno pretakanje raztaplja apnenec in širi razpoke, ki se s časom lahko povežejo in ustvarijo depresijo v tleh. Drugi vzrok za nastanek dolin je kot posledica vdora stropa jame, ki se nahaja tik pod površjem. Dno dolin je bogato z netopnimi ostanki železa in aluminija, ki dajeta prsti značilno temnorjavo-rdečkasto barvo. Rdeča prst je zelo rodovitna. V dolinah lahko opazimo pojav toplotnega obrata: gost hladen zrak se kopiči na dnu doline, kjer je torej temperatura nižja od površja. Prav fizične in kemijske značilnosti dovoljujejo v dolinah preživetje rastlinskih vrst, ki so vstopile na kraško planoto ob koncu zadnje ledene dobe. Ko se je temperatura ponovno dvignila, so te vrste izginile iz večjega dela Krasa, z izjemo globokih dolin in višjeležečih predelov Krasa. Značilna drevesna vrsta je beli gaber (Carpinus betulus), ki ga drugače ne srečamo na kraški planoti, ker je občutljiv na sušna obdobja. V podrasti uspeva navadni kopitnik (Asarum europaeum). Rastlinska združba značilna za dolino prejme ime ravno po teh dve vrstah: Asaro-Carpinetum betuli. V podrasti uspevajo še pasji zob (Erythronium dens canis), spomladanski grahor (Latyhrus vernus), podlesna vetrnica (Anemone nemorosa), navadna polžarka (Isopyrum thalictroides) in modra čebulica (Scilla bifolia).

> zemljevid vrta

 

 

contact us: Rogos soc. coop. - phone: +39 329 0782902 e-mail: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.
copyright 2012 rogos soc. coop. - p.iva 01080070319 - iscrizione albo cooperative n. A185489 - website: Delsus srl