mlaka

Za kraško okolje je, zaradi propustnosti in razpok v kamniti podlagi, značilna odsotnost površinskih voda. Večji del le-te se pretaka v podzemlju in na površju skoraj ni vlažnih okolij in mokrišč. Redke izjeme, če se omejimo na italijansko ozemlje, so Doberdobsko in Prelosno jezero na goriškem krasu ter potok Glinščica na tržaškem. Zato, da bi živina in prebivalstvo lahko razpolagala z vodo, so že od nekdaj uporabljali mlake, v katerih se je nabirala deževnica. Dno kalov je bilo pogosto prekrito z ilovico, ki je ustvarjala nepropustno plast.
Rastlinstvo teh vodnih sestojev se zelo razlikuje glede na njihovo strukturo, globino in izpostavljenost soncu. Predstavljajo pomembna počivališča (stepping stones), ki povezujejo med seboj vlažna okolja. Higrofilnim vrstam na tak način omogočajo selitve in predstavljajo prave ekološke povezave (Nimis et al., 2006).
V botaničnem vrtu Carsiana sistem mlak gosti značilne higrofilne vrste, kot sta vodna perunika (Iris pseudacorus) in močvirski grint (Senecio paludosus). Vrsti uspevata v pasu, ki je podvržen vodnemu nihanju, kar povzroča, da te rastline živijo včasih pod včasih pa nad vodno gladino. Na bregovih raste ločje (Juncus inflexus in Juncus articulatus), v sredini mlake pa lahko opazimo plavajoče vrste, kot sta lokvanj (Nymphaea alba) in rumeni blatnik (Nuphar lutea).

> zemljevid vrta

contact us: Rogos soc. coop. - phone: +39 333 4056800 e-mail: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.
copyright 2012 rogos soc. coop. - p.iva 01080070319 - iscrizione albo cooperative n. A185489 - website: Delsus srl