melišča

Značilno za nekatera območja tržaškega (Dolina Glinščice) in slovenskega krasa (Nanos, Trnovski gozd) je okolje apnenčastih melišč. Glavne lastnosti so strme in nestabilne površine, pomankanje razvite prsti, vode, hranilnih snovi ter visoko izpostavljanje podnebnim elementom. Melišča predstavljajo negostoljuben in zahteven habitat za rastlinstvo, na njih najdemo zato sklop posebno prilagojenih vrst. Značilno skromno rastlinsko kritje priča o zahtevnih pogojih melišč v morfološki strukturi in prostorski porazdelitvi. V teh območjih se razvijajo trave in majhna grmičevja. Redka drevesa, ki se zakoreninijo, ne zrasejo izrazito v višino, njihova oblika je bolj podobna grmu. Zeliščne vrste razvijejo zelo dolge korenine, ki pripomorejo k nabavi vode, liste z manjšo površino in strnjeno držo, da bi omejile transpiracijo.
Kraška melišča gostijo tudi floristične redkosti kot endemite kranjsko bilnico (Festuca spectabilis subsp. carniolica), jacquinov bodičnik (Drypis spinosa subsp. jacquiniana) in navadna šprnica (Biscutella laevigata subsp. hispidissima). Najdemo tudi "kričeče" vrste kot so piramidasta zvončica (Campanula pyramidalis) ali manj vidne kot so bleščeča lakota (Galium lucidum), netresk (Sempervivum tectorum) in primorska košeničica (Genista holopetala) - ilirski endemit.

> zemljevid vrta

Visit http://www.regione.fvg.it/rafvg/cms/RAFVG/ for privacy and cookie policy