kraška gmajna

Gmajna je združba živalskega izvora, ki je nastala zaradi stoletnega pašništva drobnice na skalnatih travnikih. Izoblikovala se je že v bronasti dobi (približno 3.500 – 1.200 pred Kr.), ko se je pastirstvo razvilo tudi na Krasu.
Rastlinstvo, ki se je razvilo ob paši, dobro prenaša teptanje in muljenje; razvija se neenakomerno, je nizko rasteče, apnenčasto skalovje pride tu pa tam na površino, prst pa ni posebno razvita in globoka.
Prvotno se je gmajna raztezala po širokih površinah, danes pa, ko je pašnikov vedno manj, opazujemo njeno krčenje in naravno širjenje grmičevja.
Na suhih travnikih so prisotne številne endemične vrste kot so na primer Tommasinijev petoprstnik (Potentilla tommasiniana) in svišč (Gentiana primaticcia). Bistveni rastlinski elementi fizionomije gmajne pa so nebinovka skalni glavinec (Centaurea rupestris) in mala ostričevka nizki šaš (Carex humilis). Vse te vrste so prilagojene bivanju v suhih pogojih in nizko rodovitni zemlji.
Gmajna cveti od marca do avgusta; v tem obdobju lahko opazujemo široko barvno raznolikost, ki se izraža z najlepšimi kraškimi rožami. Barvna paleta se prikaže v odtenkih rumenega Tommasinijevega petoprstnika (Potentilla tommasiniana illyrica) in skalnega glavinca (Centaurea rupestris), violičastega češljastega glavinca (Centaurea crestata) in ilirske perunike (Iris illyrica), do modre barve tržaškega svišča (Gentiana tergestina). Druge vrste, ki jih srečamo na gmajni, so mehkodlakava jurjevina (Jurinea mollis), javorkin rdeči koren (Onosma javorkae), gorski kosmatinec (Pulsatilla montana). Zeliščni sloj prekriva nizki šaš (Carex humilis), prisotna pa je tudi čudovita peresasta bodalica (Stipa eriocaulis).

> zemljevid vrta

Visit http://www.regione.fvg.it/rafvg/cms/RAFVG/ for privacy and cookie policy