obalno skalovje

V botaničnem vrtu je severno pobočje doline prisojno. Ta predpogoj omogoča rast rastlinskih vrst, ki so značilne za obalni pas tržaškega Krasa. Prevladuje sredozemska makija, katere glavni predstavnik je črnika (Quercus ilex). Na kraškem območju blizu Trsta se srečujeta dva podnebna pasova: sredozemsko podnebje prevladuje vzdolž visokih sten značilnih za obalo - stene predstavljajo namreč njegovo severno mejo razširjenosti; celinsko podnebje pa se pojavlja tik nad obalnimi stenami, preko kraškega roba. Prisotnost teh dejavnikov se odraža v rastlinskih združbah, kjer ob zimzelenih rastlinah značilnih za sredozemsko obalo (Laurus nobilis, Phillirea latifolia, Viburnum tinus, Rubia peregrina, Lonicera etrusca) lahko naletimo na toploljubne listopadne vrste balkanskega izvora (Ostrya carpinifolia, Fraxinus ornus, Acer monspessulanum). Rastline, ki jih srečamo v predelu obalnih sten, so torej značilne za sredozemsko okolje in podnebje, kar se odraža v njihovi strukturi in fiziologiji. Na ostenju značilnem za tržaško obalo je plast prsti zelo skromna. Področje je podvrženo vetrovom in visoki slanosti, kar omejuje rast drevesnih vrst. Rastlinstvo teh predelov torej sestavljajo nizko rasteče vrste, predvsem endemične, kot na primer piramidasta zvončica (Campanula pyramidalis), rumeni vrednik (Teucrium flavum), wulfenov mleček (Euphorbia wulfenii). Značilna je tudi prisotnost dišavnic in bodičastih vrst: žajbelj (Salvia officinalis), terebint (Pistacia terebinthus), navadna mirta (Myrtus communis), navadni derak (Paliurus spinacristi),  ostrolistni beluš (Asparagus acutifolius).

> zemljevid vrta

Visit http://www.regione.fvg.it/rafvg/cms/RAFVG/ for privacy and cookie policy