Kraška gošča

Kraška gošča je danes najbolj razširjeno okolje na kraški planoti. Okolje kraške gošče se je vzpostavilo po drugi svetovni vojni kot posledica opustitve paše. Gošča je nastala z degradacijo starodavnih gozdov, ki so bili verjetno na Krasu v večini poraščeni z gradni in ceri. Taki starodavni gozdovi so se ohranili do današnjih dni le na nekaterih lokacijah v notranjosti Krasa (Poldini in sod.1980). Sestava kraške gošče odraža geološke in klimatske značilnosti, ki zaznamujejo večino območij na Krasu. Skromna prst in prepustnost kamnitega dna sta le dva dejavnika, ki vplivata na redko rast dreves v kraški gošči. Za lesne vrste je v tem okolju značilna nizka stopnja prirastka lesne zaloge. Drevesni sloj tako zaznamujejo drevesa s tankim deblom in nizko rastjo. Tu prevladujejo ilirske vrste kot so črni gaber (Ostrya carpinifolia), mali jesen (Fraxinus ornus), maklen (Acer campestre) in trokrpi javor (Acer monspessulanum). Prodiranje sončne svetlobe vpliva na razvoj grmičevja, ki ga sestavljajo rumeni dren (Cornus mas), rešeljika (Prunus mahaleb) in ruj (Cotinus coggygria). V zeliščnem sloju prevladuje jesenska vilovina (Sesleria autumnalis) skupaj z bolj barvitimi vrstami kot sta navadna potonika (Paeonia officinalis) ali navadni jesenček (Dictamnus albus).