Košeni Travnik

Kraški senožet je posebna vrsta travnika, ki raste na apnenčastih tleh, ki so bogata s kalcijevim karbonatom. Ti travniki so značilni za kraške pokrajine s poroznimi in prepustnimi tlemi, pogosto povezanimi s kraškimi pojavi, kot so vrtače, jame in izviri. Ustrezno gospodarjenje s kraškim senožetom zahteva pozornost pri ohranjanju endemičnih vrst, preprečevanju vdora eksotičnih rastlin, omejevanju prekomerne paše ter regulaciji košnje oziroma paše za zagotavljanje ravnovesja med biotsko raznovrstnostjo in ohranjanjem krajine.

Na Krasu je prisotnih precej senožetnih travnikov, ki se razvijajo v ravninskih predelih, na globokih tleh z največjo koncentracijo v okolici vasi. Glavni tip spremlja bolj svež in mezičen vidik dna vrtač na globokih akumulacijah rdeče zemlje. Značilna podoba planote je bila opisana kot Anthoxantho Brometum erecti in skorajda predstavlja prehod med razredom kraških resav (Festuco-Brometea) in razredom hlevskih travnikov v ožjem pomenu (Molinio-Arrhenateretea). Zadnja revizija tega tipa habitata pripisuje te travnike temu zadnjemu razredu, vendar z močno prisotnostjo kseričnih vrst. Košeni travniki v vrtačah (kot je Carsiana) po drugi strani izgubijo veliko kseričnih vrst in so obogateni s tipično mezofilnimi vrstami, tako da jih lahko imenujemo subass. holcetosum lanati iz asociacije Centaureo carniolicae-Arrhenatheretum elatioris, ki je prisoten po vsej severni Italiji.

Na ravni habitata Furlanije Julijskekrajine, tudi zaradi usklajenosti upravljanja, se oba ohranjata znotraj PM1. To so travišča, ki se urejajo s košnjo in morebitno obogatitvijo hranil (gnojenje živali). Danes so predmet košnje le tista, ki so kraškim vasem najbližja in zato lahko dostopna, kar omogoča pravilno floristično sestavo in razmerje med vrstami, ki ga zagotavljajo konkurenčni pojavi. Majhne pasove dna vrtač pa pogosto najdemo v fazi grmičenja zvrsto Prunus spinosa. V nekaterih primerih so ti travniki izpostavljeni konjski paši in postane zelo težko identificirati prvotno floro in zagotoviti njeno pripisovanje PM1. Med najpomembnejšimi travniškimi sistemi lahko omenimo tiste prisotne v vaseh Draga, Basovica, Gropada, Trebče, Opčine, Col, Repentabor, Zgonik, Mavhinje, Cerolje in območje Dol (Oriolo et al., 2009).

Sezona 2023 je Carsiani prinesla pomembno novost. Že tako krasno pokrajino Carsiane sedaj obogatita dva prav posebna elementa. Spretne roke Vojka Ražema, mojstra graditelja suhozidov in hišk, ki uporablja starodavne tradicionalne gradbene tehnike brez vezivnih materialov in spoštuje tipične oblike stavb Tržaškega Krasa, so nam v Carsiani podarile dve novi konstrukciji. Na dnu doline danes suhozid in hiška, značilna elementa kraškega ozemlja, ki s svojo prisotnostjo pripovedujeta o tesni povezanosti krajine s tradicionalno antropično rabo ozemlja.