Zdravilne rastline, znane tudi kot zdravilna zelišča, so rastline, ki vsebujejo učinkovine, ki se uporabljajo v terapevtske ali medicinske namene. V tradicionalni evropski medicini se že stoletja uporabljajo v različnih medicinskih tradicijah in sistemih oskrbe.

Zdravilne rastline se lahko uporabljajo na različne načine, vključno s pripravo poparkov, decokcij, tinktur, kapsul, mazil ali kot sestavina zeliščnih izdelkov. Učinkovine, ki jih najdemo v rastlinah, imajo lahko terapevtske lastnosti, vključno s protivnetnimi, analgetičnimi, antioksidativnimi, pomirjevalnimi, protimikrobnimi učinki in mnogimi drugimi.

Pomembno je vendar poudariti, da zdravilne rastline niso vedno varne in primerne za vsakogar in da mora pravilno uporabo nadzorovati strokovnjak, na primer zeliščar ali zdravnik specialist integrativne medicine. Poleg tega se lahko učinkovitost zdravilnih rastlin razlikuje od osebe do osebe in lahko vplivajo na že obstoječa zdravila ali zdravstvene težave; zato je vedno priporočljivo, da se pred njihovo uporabo posvetujete z zdravstvenim delavcem.

V nadaljevanju navajamo in opisujemo nekatere zdravilne rastline, ki so prisotne na gredicah ob vhodu Botaničnega vrta Carsiana.

Gorski šetraj (Satureja montana/variegata). Navadno aromatično grmičevje kamnite gmajne. Črtaste liste lahko uporabljamo sveže ali posušene – v tem primeru bolje, če so drobno narezane – za aromatiziranje omak, mesa in zelenjave, kjer sta primerna tudi timijan ali origano. Iz listov se pripravi prebavni poparek z močnim okusom.

Čober (Calamintha nepeta in Calamintha grandiflora). Trajne zelnate rastline iz družine Labiatae. Močno aromatični (prvi bolj kot drugi) rastejo na dobro odcednih tleh v večinoma suhih okoljih, od podnožja suhozidov do sušnih prerij, od polnega sonca do delne sence. Z rustikalno aromo, podobno kot pri nekaterih divjih metah, se tradicionalno uporabljata pri pripravi omlet. Iz listov lahko pripravite prijeten prebavni in poživljajoč zeliščni čaj.

Vodna meta (Mentha aquatica). Rhizomatozna zelnata rastlina iz družine Labiatae. Raste tudi na vlažnih območjih kot vodna rastlina. S prijetno aromo, ki je zelo podobna aromi poprove mete – klasične industrijske arome, katere je predhodnik– se lahko uporablja za enake namene.

Komarček/divji komarček (Foeniculum vulgare/piperitum). Velika zelnata rastlina z drobno obrobljenimi listi, ki raste na neobdelanih predelih najtoplejših predelov Krasa. Listi, majhni rumeni cvetovi in ​​posledično majhni plodovi se lahko uporabljajo za zeliščne čaje ali predvsem za aromatiziranje receptov na osnovi rib.

Hmelj (Humulus lupulus). Rastlina, ki se ovija z drugimi rastlinami ali se nanje podpira. Običajno raste v povezavi z ne preveč suhimi neobdelanimi polji, pogosto skupaj z bljuščem in srobotom. Tradicionalno se grenke vršičke spomladanskih poganjkov uživa kot kuhano zelenjavo ali v omletah. Socvetja lahko uporabimo v poparku.

Navadni žajbelj (Salvia officinalis). Za razliko od drugih zelišč, kot so rožmarin, timijan in sivka, ki so pogoste v okolici, a le umetno zasajene, žajbelj, ki ga vsi poznajo, naravno spontano raste v nekaterih obalnih predelih tržaškega Krasa in na Sabotinu za Gorico.