Užitne rastline so divje rastlinske vrste, ki so bile (ali so še vedno) vir kalorij, hranil in mineralov za človeka. Mnoge vsebujejo tudi učinkovine, iz katerih izhaja možna terapevtska ali medicinska uporaba, na primer blagi diuretiki, kot so različne vrste špargljev (Asparagus acutifolius, Asparagus tenuifolius, Asparagus officinalis) ali regrat (Taraxacum officinale). Tisočletja so te rastline dopolnjevale kalorične vire gojenih "udomačenih" rastlinskih vrst (rastlin, kot sta pšenica ali zelje) ali živali kot so krave in kokoši, ki so se s temi hranile. To je še posebej veljalo v času pomanjkanja hrane, čeprav je bila baza znanja veliko starejša in sega v obdobje lovcev in nabiralcev v Evropi do začetka neolitika. Na gredicah Botaničnega vrta Carsiana imamo približno trideset vrst, ki so v splošni rabi na Krasu.

Spodaj navajamo in opisujemo nekatere užitne rastline, ki so prisotne na območju Botaničnega vrta Carsiana, ki jim je namenjen.

Lovor (Laurus nobilis). Tudi lovor ni značilen za Kras, ampak je prisoten, saj ga je človek vnesel v domače prostore, nato pa se je samostojno ohranil v naseljenih območjih, predvsem v toplejših delih. Liste uporabljamo za začimbo pečenk in drugih jedi.

Kopriva (Urtica dioica). Običajna vrsta z visoko vsebino dušika, čeprav manj razširjena kot v preteklosti. S kuhanjem izničimo njeno pregovorno pekočo funkcijo in vivo, zato liste in mlade poganjke uporabljamo, najbolje pred cvetenjem, kot odlično kuhano zelenjavo ter pri pripravi juh, omlet in omak.

Plazeči skrečnik (Ajuga reptans) Trajna zelnata rastlina iz družine ustnic. Tvori goste in do tal sploščene populacije. Raste v polsenčnih razmerah, v svetlih gozdovih, na ravninah in gričih, na gozdnatih robovih in na bujnih travnikih. Mlada socvetja uporabljamo kuhana, tako kot divje šparglje, ko je spomladi večina cvetov še v obliki popka (ko so zreli so modre barve in v obliki levjih ust).

Trpotec (Plantago lanceolata, P. media, Plantago major). Rastline srednje velikih trat, bolj suhih in zmerno poteptanih površin. Mlade liste uživamo surove ali kuhane, ko so socvetja še zaprta. Če jih ocvremo, razvijejo glivičen okus, ki ga lahko zaznamo tudi surove. Opažam hemostatski učinek soka listov.

Regrat (Taraxacum officinale). Rastlina neobdelanih rodovitnih travnikov. Liste, še posebej mlade, socvetja v popku in pa tudi popolnoma razvita in cvetne peclje lahko zaužijemo na različne načine in v različnih pripravkih. Rastlina ima diuretični in čistilni učinek.

Gabez (Symphytum officinale). Rastlina rase v vsaj nekoliko vlažnih travnikih. Od te se uporabljajo predvsem kuhani mladi listi, podobno kot špinača, vendar tako kot ti tudi v zahtevnejših pripravkih. Uživati ​​ga moramo občasno in ne v velikih količinah, saj vsebuje pirolizidinske alkaloide.

Dren (Cornus mas). Grm z zelo trdim lesom, ki raste na robovih in v suhih gozdovih. Sveže sadeže lahko uporabimo neposredno, ko so zreli in so škrlatno rdeči, bogati z vitaminom C, ali pa v marmeladah. Iz cvetov in listov lahko pripravimo nenavaden in prijeten zeliščni čaj.

Črni trn (Prunus spinosa). Trnat grm rodovitnih gozdnih obrobij nižin in gričevnatih območij, ki običajno raste v goščavah. Je sorodnik domače češplje. Majhne zaobljene sadeže lahko uporabljamo prezrele (sicer bodo zavzeli usta, ker so preveč trpki) ali v marmeladah. Iz posušenih listov lahko pripravimo prijeten zeliščni čaj.

Črni bezeg (Sambucus nigra). Grm svežih in rodovitnih tal. Dežnikasta socvetja se uporabljajo predvsem kot testene palačinke, bolj znan pa je za pripravo sirupa za odžejanje. Tudi plodove lahko uporabljamo v ta namen, vendar vedno strogo kuhane, sicer so strupeni.

Navadna črnoglavka (Prunella vulgaris). Trajna zelnata rastlina iz družine ustnic. Tvori populacije, ki so bolj ali manj narazen in niso sploščene na tleh. Rase v polsenčnih razmerah, na gozdnih robovih in na bujnih travnikih. Mlada socvetja uporabljamo kuhana, tako kot divje šparglje, ko je spomladi večina cvetov še zaprtih.

Divji šparglji (Asparagus acutifolius, Asparagus tenuifolius, Ruscus aculeatus – bodeča lobodika). Polgrmaste rastline iz družine Asparagaceae. Vsi so povezani z gozdnimi ali obrobnimi habitati. Mlade spomladanske poganjke, ki poženejo iz tal med odraslimi stebli, uživamo kuhane, preden se začnejo razvejati in otrdijo.

Navadna regačica (Aegopodium podagraria) Trajna zelnata rastlina iz družine kolenic (Apiaceae). Na splošno tvori precej goste populacije v vlažnih do zelo hladnih gozdovih (in živih mejah). Vse nadzemne dele zaužijemo spomladi, preden se pojavijo majhni beli cvetovi, surove (še posebej mlade) in kuhane. Zelenjava z aromatičnim okusom, ki spominja na korenček.  Identifikacija rastline mora biti točna, saj so nekatere vrste vključene med Apiaceae zelo strupene.

Navadni repinec (Arctium lappa). Dvoletna zelnata rastlina iz družine Asteraceae. Raste ob robovih gozdov in poljskih živih mejah, ob cestah itd. Svoj življenjski cikel razvije v dveh letih: rodi se nova sadika, prvo leto požene le rozeto velikih listov, drugo leto se iz te rozete razvije steblo, na katerem bodo po cvetenju plodovi in ​​semena, posamezna rastlina pa nato odmre. Užitni so: korenina konec prvega leta in nato spomladi drugega leta, po kuhanju, olupljeni listni peclji in steblo.

Tankolistni dvoredec (Diplotaxis tenuifolia). Trajna zelnata rastlina iz družine Cruciferae. Dobro uspeva na rahlih, peščeno-prodnatih tleh in polnem soncu. Liste in mlado tkivo uživamo večinoma surovo poleg druge surove zelenjave, saj lahko zaradi močnega, aromatičnega in celo malce "poprastega" okusa pri rastlinah, ki rastejo na zelo sončnih legah, ta rastlina oteži okus, če jo uživamo samo.

Navadna kislica (Rumex acetosa). Trajna zelnata rastlina iz družine Polygonaceae. Raste na bujnih travnikih, njene mlade poganjke in puščičaste liste uživamo surove, je izrazito kiselkastega okusa in jo uporabljamo za začimbo surovih solat, omak, smutijev. Zaradi oksalne kisline ne smemo pretiravati z njeno uporabo, zato jo tudi odsvetujejo ljudem z ledvičnimi in sečnimi težavami.

Gozdna jagoda (Fragaria vesca). Trajna zelnata rastlina iz družine Rosaceae. Ustvarja majhne populacije predvsem na gozdnatih robovih. Poleg užitnih plodov lahko za pripravo zeliščnih čajev uporabljamo tudi liste in cvetove.

Bršljanasta grenkuljica (Glechoma hederacea). Trajna zelnata rastlina iz družine ustnic. S plazečimi stebli tvori tudi obsežne populacije na delno zasenčenih območjih, kot so gozdni robovi. Kot začimbo lahko uporabimo mlade liste in spomladanske poganjke. Iz listov lahko pripravimo tudi zeliščni čaj nenavadnega okusa.

Travniška kadulja (Salvia pratensis). Trajna zelnata rastlina iz družine ustnic s temno vijoličastimi cvetovi v obliki levjih ust. Raste na travnikih in pašnikih in ob drgnjenju ima nezgrešljivo aromo. Posušene in sesekljane liste uporabljamo kot začimbo, mlade liste pa zmerno v solatah, da jih začinimo z rustikalnim in nenavadnim okusom. Iz listov in cvetov lahko pripravite prijeten zeliščni čaj.

Trpežna ločika (Lactuca perennis). Trajna zelnata rastlina iz družine Asteraceae s podobnimi "cvetovi" kot pri regratu, vendar modro-vijolične barve. Spomladi lahko mlade liste bazalnih rozet s hrustljavo teksturo in rahlo grenkim okusom uporabljamo surove same ali v mešanici z drugimi divjimi zelišči.

Piramidalna zvončnica (Campanula pyramidalis). Dvoletna zelnata rastlina iz družine Campanulaceae, ki od poznega poletja do jeseni požene zelo razkošno klasje modrih cvetov, včasih tudi do nekaj metrov visoko. Spomladi se lahko mladi listi bazalnih rozet s svojo hrustljavo teksturo in okusom po oreščkih uporabljajo surovi sami ali v mešanici z drugimi divjimi zelišči.

Navadna pokalica (Silene vulgaris). Trajna zelnata rastlina iz družine Cariophyllaceae. Lokalno znan kot 'Sclopit', raste na suhih travnikih in ga je zlahka prepoznati po nabreklih, vrčastih cvetovih. Čisto mlade poganjke uživamo spomladi v omletah in rižotah.

Deteljice (Trifolium pratense, Trifolium repens, Trifolium rubens). Trajne zelnate rastline. Prvi dve sta značilni za bujne travnike, tretja za gozdnat rob. Mlade zelene dele (socvetja, poganjke) uživamo surove ali kuhane v juhah in solatah ter drugih jedeh. Socvetja lahko uporabimo v zeliščnih čajih. Nabrani v trenutku polne sončne svetlobe imajo intenzivnejšo aromo.

Čemaž (Allium ursinum). Divji česen, ki spomladi rase v hladnih do vlažnih listnatih gozdovih. Z bolj občutljivo aromo kot gojeni česen, se lahko uporablja takole: suličaste liste uživamo predvsem surove kot zelenjavo, pomešane z drugo zelenjavo ali kuhane za začimbo omlet. Rastlino moramo z gotovostjo prepoznati, saj je ni težko zamenjati s strupenimi vrstami (šmarnice) in celo smrtonosnimi (jesenski podlesek).