Ob vhodu vrta je so urejene gredice posvečene predvsem družini trav: najpogostejši zelnati rastlini na planetu s skupno okoli 8.000 vrstami. Imajo izjemen ekološki, pa tudi gospodarski pomen. Med najbolj znanimi so riž, pšenica in koruza. Na naši gredici pa gojimo oves, vilovina, peresasta bodalica, vališka bilnica.

Vrste, ki pripadajo družini trav ali v vsakem primeru graminoidnega videza (npr. rod šaša), so včasih malo cenjene zaradi več razlogov: pomanjkanje privlačnosti za ljudi, saj cvetovi niso posebno opazni, obarvani ali dišeči; so glavni alergeni; in za tiste, ki bodo študirali botaniko, je njihovo določevanje zahtevno.

V resnici so zelo pomembne vrste za samo preživetje človeka (riž, pšenica, koruza, ječmen, sladkorni trs itd.) ter za divje in domače rastlinojede živali.

V rastlinski ekologiji in še bolj v kontekstu Carsiane predstavljajo glavno biomaso najbolj ogroženih okolij, to je travnikov, kot sta kraška gmajna in košeni travnik. So tudi ključne vrste za karakterizacijo nekaterih okolij; na primer kraških gozdov puhastega hrasta in črnega gabra, ki se od hribovitih in predalpskih gozdov razlikujejo prav po prisotnosti vrste Sesleria autumnalis. Poleg te vrste lahko na namenski gredici opazujemo tudi vrste značilne za habitate gošče in gozdnih robov, kot je Brachypodium rupestre, pa še nekatere vrste, ki sestavljajo kraško gmajno, kot so Bromopsis erecta, Chrysopogon gryllus, Stipa eriocaulis subsp. eriocaulis, Sesleria juncifolia subsp. juncifolia, Festuca valesiaca, šaš Carex humilis in nekateri značilne za košene travnike, kot je Arrhenatherum elatius subsp. elatius, Dactylis glomerata subsp. glomerata in Briza media.