Rastlinska združba, ki zaznamuje kraško gmajno se je razvila kot posledica stoletnega pašništva drobnice na skalnatih travnikih. Izoblikovala se je že v bronasti dobi (približno 3.500 – 1.200 pred Kr.), ko se je pastirstvo razvilo tudi na Krasu.

Rastlinstvo, ki se je razvilo ob paši, dobro prenaša teptanje in muljenje. Nizke rastline neenakomerno preraščajo kraško gmajno, med njimi pride tu pa tam na površino apnenčasto skalovje. Prst v tem okolju ni posebno razvita in globoka.

Prvotno se je gmajna raztezala na velikih površinah. Zaradi opuščanja pašništva se ta danes krči pod vplivom naravnega procesa zaraščanja.

Na suhih travnikih so prisotne številne endemične vrste kot sta na primer Tommasinijev petoprstnik (Potentilla tommasiniana) in spomladanski svišč (Gentiana primaticcia). Značilni vrsti, ki ju obravnavamo kot gradnika rastlinske združbe kraške gmajne sta nebinovka skalni glavinec (Centaurea rupestris) in mala ostričevka nizki šaš (Carex humilis). Vse te vrste so prilagojene na dolga obdobja suše in na nizko rodovitnost prsti.

Obdobje cvetenja se na gmajni začne v mesecu marcu in traja do avgusta. Široka barvna raznolikost, ki zaznamuje to obdobje na kraški gmajni se izraža s cvetenjem nekaterih izmed najlepših kraških rastlin. Barvna paleta gre od rumene barve Tommasinijevega petoprstnika (Potentilla tommasiniana) in skalnega glavinca (Centaurea rupestris), preko vijoličastih odtenkov češljastega glavinca (Centaurea cristata) in ilirske perunike (Iris cengialti subsp. illyrica), do modre barve tržaškega svišča (Gentiana verna subsp. tergestina). Na gmajni srečamo še mehkodlakavo jurjevino (Jurinea mollis), javorkin rdeči koren (Onosma echioides subsp. dalmatica) in gorskega kosmatinca (Pulsatilla montana). Zeliščni sloj prekriva nizki šaš (Carex humilis), prisotna pa je tudi čudovita peresasta bodalica (Stipa eriocaulis subsp. eriocaulis).