V južnem delu dna doline, se nahaja brezno (znano tudi z imenom Jablenza 2°). Skozi vhodno odprtino, široko približno 7 metrov, lahko opazimo prepadne strme stene, ki se spustijo do prve stopnice, pri globini približno 17 metrov. Od tu se brezno nadaljuje precej razvejano do najgloblje točke - 39.5 metrov.

Brezno znatno pripomore k pojavu temperaturnega obrata v dolini. V brezno se namreč ujame hladen in vlažen zrak, ki se tako zadržuje na dnu doline.

Rastlinstvo teh okolij sledi razporeditvi temperature, svetlobe in vlage. Ob vhodu v brezno uspevajo fanerofiti in take vrste, ki jih običajno najdemo v podrasti dolin. Globlje v breznu uspevajo praproti, na primer jelenov jezik (Asplenium scolopendrium subsp. scolopendrium), še nižje pa različne vrste mahu, med katerimi je precej zastopana vrsta Thamium alopecurum. Globlje se spuščajo le še zelene in modre alge.