Logotip Botaničnega vrta Carsiana
V začetku osemdesetih let je tržaška pokrajina pooblastila arhitekta Giorgia Schumanna za izdelavo logotipa, ki bi predstavljal botanični na prometnih znakih. Prva zasnova logotipa, ki ni bila sprejeta iz strani znanstvenega odbora, ki ga je vodil doc. Gioitti, je prikazovala stilizirano ciklamo. Arhitekt Schumann je nato na novem logotipu prikazal stilizirano ivanjščico, ki je bila nato uporabljena tudi na oglaševalnih transparentih.
Na brošurah in vstopnih listkih vrta je bilo v letih prikazanih več različnih rastlin: Euphorbia characias, Eryngium amethystinum, Lilium bulbiferum in druge vrste kraške flore med katerimi izstopa navadna potonika Paeonia officinalis. To vrsto so pogosto uporabljali za prikaz vrta ne samo zaradi svoje lepote in razpoznavnosti. V osemdesetih letih je bilo nabiranje divje rastočih rastlin še vedno ustaljena in splošno razširjena praksa. Nenadzorovano nabiranje je v tistih letih predstavljalo veliko grožnjo divje rastočim rastlinam, še posebej tistim, ki so po velikosti in barvi cvetov izstopale, kot na primer navadna potonika. Vrt je gotovo prispeval k ozaveščanju in širjenju naravovarstvene problematike pri več generacijah obiskovalcev.
Leta 2019 je dežela Furlanija Julijska Krajina v sklopu večjega postopka obnove, sanacije in promocije vrta, hotela izdelati nov logotip, ki bi bil skladen z deželnim sistemom prikaza naravnih rezervatov.
Izbira novega logotipa vrta je bila dolgo premišljena.
Na začetku se je razmišljalo o nadaljnji uporabi navadne potonike Paeonia officinalis v logotipu, ki bi predstavljal botanični vrt. Ta prva možnost je bila opuščena iz dveh razlogov: potonika je vrsta, ki uspeva ob robu gozda in je kot taka vezana na naravni proces zaraščanja, ki nastopa na območju Krasa kot posledica opuščanja paše. Proces zaraščanja ogroža dandanes ohranjanje biodiverzitete na območju Krasa. Poleg tega je v zadnjih letih rod Paeonia doživel veliko taksonomsko revizijo, ki vključuje tudi divje rastoče navadne potonike na Krasu (Podini & Oriolo 2002, Passalacqua & Bernardo 2004, Pignatti 2017-2018-2019). Iz novejših raziskav je razvidna kompleksnost določanja vrst, ki so uvrščene v skupino P. officinalis. Tudi rastline, ki so prisotne v botaničnem vrtu predstavljajo variabilne morfološke znake, ki zaenkrat ne omogočajo zanesljivega določanja.
Z ozirom na zgoraj navedene problematike, je bila izbira nove vrste za prikaz botaničnega vrta usmerjena na take vrste, ki imajo dobro dorečen taksonomski status in na tiste vrste, ki predstavljajo bolj značilne habitate prisotne na območju Krasa.
Obnova identitete Botaničnega vrta Carsiana je skladen z obnovo ciljev vrta, saj, kot je bilo leta 1980 v knjigi: Botanični vrt Carsiana; Uvod v kraško floro in vegetacijo (Poldini L. in sod.) napisano: “Vrt Carsiana naj bi bil sredstvo za ambientalno vzgojo, ki vpliva na zavest prebivalstva in tako pripomore k pravilnemu odnosu do kulturne in naravne krajine in do uporabe njenih naravnih virov”.
Z upoštevanjem ustanoviteljevih usmeritev se je tako začelo izbirati tak logotip, ki bi predstavljal najbolj ogrožen in vreden habitat na Krasu: kraško gmajno. Gmajno so v preteklosti obravnavali kot manj vreden habitat večinoma zaradi skromne produktivnosti. V resnici je to eden izmed najbolj pestrih okolij, ki ima ogromno vlogo pri ohranjanju biodiverzitete in je kot tak prepoznan in varovan na deželni, državni in evropski ravni. Najprej se je razmišljalo o prikazu ilirskih endemitov kot sta Gentiana verna subsp. tergestina in Dianthus sylvestris subsp. tergestinus. Vendar, grafični prikaz teh dveh vrst ni bil zadovoljiv.
V mislih so odmevale besede pisatelja Scipia Slataperja: »Moj Kras je trd in dober. Vsaka bilka trave je razcepila kamen, da je pognala, vsak cvet se je navžil suše, da se je odprl.«
Iskalo se je tako rastlino, ki bi prikazovala vztrajnost življenja, ki se rodi iz kamna. Izbira je tako padla na skalnega glavinca (Centaurea rupestris). Ta tipična vrsta kraške gmajne ima skromen in nevpadljiv cvet, rumen kot poletno sonce in razčesan od burje.
Morda ni to najlepša roža v vrtu ampak je gotovo najboljša za predstavitev ciljev varstva naravnega okolja na tem območju. Centaurea rupestris je nosilna vrsta rastlinske združbe kraške gmajne, ki ji pravimo “Carici-Centaureetum rupestris”
Danes predstavlja vrsta Centaurea rupestris tudi zavezo dežele pri varstvu najbolj ogroženih habitatov na Krasu in nadaljevanja pri ozaveščanju in širjenju naravoslovnih veščin.
To je upanje in zaveza celotne delovne skupine Carsiane.